Veliko slovenskih B2B proizvajalcev je v preteklosti izvajalo marketinške aktivnosti, ki niso imele prave vrednosti, saj niso dosegle učinka, ki so si ga sicer z njimi želeli doseči. Navedene aktivnosti žal nikoli niso vsebovale ustreznega upravljanja s podatki o izdelkih, kar je sicer edini smiseln marketinški pristop B2B proizvajalcev.
Zahteve kupcev po podatkih o izdelkih so proizvajalci običajno reševali ad hoc, za vsakega kupca posebej ali le, če je bil kupec res pomemben. Ker se tovrstna aktivnost proizvajalcev ni izvajala sistematično, so se podatki o izdelkih zbirali v različnih aplikativnih rešitvah, brez pravega upravljanja, velikokrat z redundantnim delom, veliko mero netočnosti in nenazadnje, z veliko truda.
Opisane okoliščine so prispevale k temu, da so bile tovrstne aktivnosti črna ovca prodaje, marketinga ali informatike, brez ustreznega zavedanja o njihovi dejanski vrednosti, pa so bile razumljene le kot nepotrebni strošek.
Proizvajalci pa so v zadnjih letih pred novimi izzivi – nekateri iz razloga sprememb prodajnih poti njihovih kupcev, drugi zaradi zavedanja o spremembah na trgu. Kot gobe po dežju rastejo B2B portali, veča se zahteva po vidnosti izdelkov na različnih spletnih rešitvah, BIM podatki pa so postali zahteva vsakega projektanta.
Glede na spremenjene okoliščine se tako proizvajalci soočajo s problemom, kako najbolj optimalno upravljati z obstoječimi procesi obvladovanja podatkov o izdelkih. Marsikdo izmed njih je začel ugotavljati, da mu bolj učinkovita in celovita predstavitev izdelkov, ki jo lahko na enostaven način prenese kupcem, omogoča primerno prisotnost na različnih trgih in hkrati zmanjša morebitno trenje pri prenosu informacije do kupcev.
»Proizvajalci vedno bolj razumejo, da je obvladovanje digitalnega izdelka ključ za marketinške aktivnosti in dostop do že digitaliziranega kupca!«
Proizvodna podjetja tako pri uveljavljanju digitalnega izdelka v svoj interni proces oblikujejo digitalno strategijo, s katero si začrtajo cilje, aktivnosti in pot. Navedena strategija se lahko razlikuje, in sicer glede na dejavnost, trg in kupce, ki jih posamezno podjetje ima ali jih želi doseči.
Ne glede na vrsto dejavnosti, trg in kupce, pa mora vsaka digitalna strategija temeljiti na strategiji upravljanja s podatki, to je na strategiji upravljanja digitalnega izdelka, ki predstavlja dejansko gonilo prodaje. Podatkovna strategija je torej nevidni del procesa v podjetju, a postaja ključen pri doseganju optimalnega delovanja in razvoja podjetja.
Čim bolj učinkovito obvladovanje digitalnega izdelka, pomeni uspeh ali padec podatkovne strategije. Glede na navedeno in glede na že obstoječo veliko količino razpoložljivih podatkov o izdelkih, lahko podjetja podatkovno strategijo hitro in učinkovito uresničijo zlasti s prilagoditvijo različnim standardom glede popisa tehničnih podatkov. Najbolj uporabljen tovrstni standard je ETIM – (European Technical Information Model), ki je mednarodni podatkovni model za standardizacijo in klasifikacijo tehničnih izdelkov.
ETIM standard se uporablja zlasti pri večini distributerjev in proizvajalcev na področju elektromateriala, HVAC, gradbeništva in v sektorju orodij. Učinkovito je vzpostavil enotni jezik komunikacije med B2B partnerji, zlasti pa je poenostavil način izmenjave podatkov o izdelkih, ki so lahko na B2B spletnem portalu na voljo kupcu v najkrajšem možnem času.
»ETIM je omogočil proizvajalcu da na enostaven način dostopa do kupcev, ki izberejo izdelek na podlagi verodostojnih tehničnih informacij.«
ETIM Slovenija omogoča svojim članom dostop do znanj pri razvoju ustrezne podatkovne strategije, učinkovito prilagoditev posameznemu trgu ali tipu kupca in pomoč pri opremi izdelkov na način, da postanejo ustrezni digitalni dvojniki.
ETIM Slovenija na trgu slovenskih proizvajalcev s svojim znanjem aktivno pomaga pri dostopu do novih prodajnih kanalov, prav tako pa nudi pomoč tudi glede ocene priložnosti in potenciala na posameznem segmentu in trgu.
Kakšna so lahko pričakovanja proizvajalca ob ustreznem izvajanju učinkovite podatkovne strategije in uvedbe ETIM standarda v svoje procese?
Povečanje prodaje in manjša vračila zaradi napak pri naročanju.
Večja vidnost izdelkov na različnih digitalnih kanalih.
Večanje zadovoljstva kupcev zaradi točnih podatkov.
Omogočanje kupcem lažje odločanje glede na posamezne tehnične karakteristike.
Nadzor na podobo blagovne znamke in predstavitvijo izdelkov.
Velika hitrost pri prenosu celovitih podatkov o novih izdelkih.
Zmanjševanje stroškov pri pripravi podatkov o izdelkih.